191 požarov, ker so drva poceni, Slovenci pa kurijo v zastarelih in neočiščenih pečeh

Ljubljana, 04.02.2015, 10:18 | Natalija Švab

Letošnjo zimo po Sloveniji pustošijo dimniški požari. Dimnikar opozarja, da so vzrok zastarele in neočiščene kurilne naprave, neočiščeni dimniki in dejstvo, da zaradi nizke cene, vse več ljudi spet kuri drva.

V slabem mesecu in pol je bilo po Sloveniji 191 dimniških požarov. Povprečno je tako v slovenskih dimnikih gorelo kar štirikrat na dan. Škoda je različna. Medtem ko nekatere čaka le popravilo dimnika ali kurilne naprave, so drugi izgubili večino premoženja.

Vprašanje seveda je, zakaj je dimniških požarov toliko, pravzaprav letos izrazito veliko, če pa imamo po zagotovilih države pri nas urejeno dimnikarsko službo, še več – obiski dimnikarjev so obvezni.

Bojan Brenčič iz dimnikarstva ABD se strinja, da je dimniških požarov letos izjemno veliko. A ne povsod: “Tam, kjer dimnikarska služba deluje kot je treba, opravlja svoje naloge, tam, kjer uporabniki spoštujejo predpise in dimnikarjem dovolijo opravljati storitve, kar pomeni, da imajo kurilne naprave in dimnike očiščene, tam ni nevarnosti, da pride do požarov.”

Ob mrazu je preteča nevarnost še večja

Kot pojasnjuje Brenčič, dimniški požari nastanejo zaradi smolnatih oblog, ki nastanejo zaradi nepravilnega kurjenja. Nepravilno kurjenje pa pomeni, da imajo uporabniki nepravilno pripravljeno gorivo – mokra, vlažna drva, in da kurijo na nizki delovni temperaturi, zaradi česar nastanejo smolnate saje. “Delovna temperatura mora biti najmanj 70 ali 75 stopinj,” opozarja Brenčič.

Še največ dimniških požarov je ob hladnih frontah in vetrovnem vremenu. “Takrat začnejo dimniki ‘bolj vleči’, prav tako se na te dneve več kuri in je obratovalni čas naprave daljši, zaradi tega prihaja do pregretja in dimniškega požara.”

Kje se konča odgovornost dimnikarja?

Čeprav obisk dimnikarja predstavlja strošek, ga torej iz varnostnih razlogov ne gre odkloniti. Če to vseeno storite, Brenčič pojasnjuje, da v tem primeru dimnikarji v skladu z določili splošnega upravnega postopka, pošljejo prijavo inšpekcijski službi.

Od tam naprej pa je marsikaj odvisno od inšpektorja. Eni ukrepajo, drugi spet ne, pravi:“Naša odgovornost se s prijavo neha.”

In kako pogosto vas mora obiskati dimnikar? “Kurilne naprave na trdna goriva se morajo očistiti 4-krat na leto, kurilne naprave na polena 2-krat na leto, prav tolikokrat naprave na pelete, kurilne naprave na olje pa enkrat.”

Dimnik

(Foto: Thinkstock)

 

V napravah, ki jih niste uporabljali 20 let, ne smete kar zakuriti

Več dimniških požarov v letošnjem letu poznavalci pripisujejo novo obujenemu zanimanju ljudi za ogrevanje na drva. “Cena plina in olja se je v zadnjih dveh, treh letih zelo podražila, zato ljudje prehajajo na klasične kurilne naprave, ki so jih imeli nekoč že vgrajene, potem pa so jih pustili kot rezervo. Opažamo, da imajo eni še zelo stare lončene peči, stare 30 ali 40 let, v katerih že več let niso kurili, zdaj pa jih želijo spet uporabljati. To načeloma ni težava, a pred uporabo je treba te peči pregledati, razstaviti in zamenjati lepilo, ki se je v času, ko peč ni delovala, razsušilo in so nastajale razpoke. Skozi te razpoke lahko tudi v prostor uhajajo dimni plini, kar lahko povzroči zastrupitev z ogljikovim monoksidom,” pravi Brenčič.

Imate tudi vi doma “smrtno celico”?

Brenčič še opozarja, da je težava zastarelih naprav, ki jih ima vgrajene veliko ljudi, tudi nepravilno izgorevanje. “Dodatna težava nastaja tudi, ker ljudje menjujejo stavbno pohištvo – lesena okna in vrata zamenjajo s plastičnimi ali aluminijastimi z močnimi tesnili, pri čemer ni več dovoda zgorevalnega zraka. S tem si pravzaprav naredijo smrtno celico, čeprav pravijo ‘saj občasno odprem okna ali vrata’. Z novim pravilnikom morajo naprave, ki imajo dovod zgorevalnega zraka iz prostora, obvezno vgrajen javljalec ogljikovega monoksida, ampak to je le kurativa, najboljša je preventiva – to je pravilno vzdrževanje, pravilna uporaba in redno čiščenje naprave.”

In pravilno pripravljena drva. Teh je po lanskem žledolomu še posebej veliko, saj čiščenje gozdov še poteka. “Drva morajo biti primerno suha, sušiti se morajo najmanj 2 leti, debela naj bodo 7–8 centimetrov in primerne dolžine za kurilno napravo – za nekatere 20, za druge okoli 30 centimetrov.”